Komentar Družina

VEČ ...|27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

komentarukrajina

Komentar Družina

Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

VEČ ...|27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

Simon Malmenvall

komentarukrajina

Od slike do besede

VEČ ...|14. 3. 2023
KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

zgodovinaduhovnostkulturaspomin

Od slike do besede

KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

VEČ ...|14. 3. 2023
KUD Logos, pravoslavje v delih Franca Grivca

Avtor knjige je dr. Simon Malmenvall.

Mateja Subotičanec

zgodovinaduhovnostkulturaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

spominpolitikaSimon MalmenvallTamara Griesser PečarCiril ŽebotSamostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

Moja zgodba

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

VEČ ...|3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaSimon MalmenvallTamara Griesser PečarCiril ŽebotSamostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

Od slike do besede

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

izobraževanjekulturapogovor

Od slike do besede

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturapogovor

Od slike do besede

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

duhovnostkultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Od slike do besede

VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?

V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?

V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

kulturaduhovnostpogovorizobraževanje

Od slike do besede

Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

Mateja Subotičanec

kulturaduhovnostpogovorizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|30. 8. 2025
Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|29. 8. 2025
Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeRadio OgnjiščeOd Marije k MarijialpinizemAleš ČesenPakistan

Komentar tedna

VEČ ...|29. 8. 2025
Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč

komentardružbaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 8. 2025
Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|30. 8. 2025
Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnost